Ptiček dobi
najbolj skrito zrnje,
če mu ga le kdo vrže na tla.

In vendar se vrtiš...
Po vesolju mojih misli,
Okoli moje osi na plesišču ozvezdij,

Svetla noč.
Hrepeneče srce
luno krivi !

Sediva.
Besede v zraku -
čas beži ...

Mar res je vse, da res ni nič?
Ve to le Bog ali hudič ?
Iz nič postane vse in vse preide v nič,
to vesta Bog in pa hudič.

Lepa beseda,
trenutek ob tebi,
spokojna noč.

Polna luna-
skalila je solza
nanjo pogled.

  ...temna senca tu...
...zdaj kričim v tišino...
    ...z bolečino...

poljub
poljub na tvojem vratu
poljub
poljub povsod
poljub, ki topi telo
poljub, ki ga še čutim
tukaj, točno tukaj
vidiš?
... ja .... tu...

mi daš še enega?

Težko vrečo nosim v mlin -žito je mokro,
Raztresel bom živež- da ga osuši sonce.

Izgubljena sredi lastnih želja
se prebijam skozi korenine
tvojega življenja,
lomim vejevje in
uničujem še nerojene cvetove.

V Gileadu
je balzam.

Prah na ekranu
Magnetna privlačnost ne
prespane noči

Na traku biser
En dva tri štiri pet šest
So lačne škarje

Lastnoročni podpis življenja
daje pečat
resnosti hotenja.

Ne daj, da ti kot znamko
prilepijo etiketo.
Živi doživeto.

Pred morjem tvoje ljubezni
se izgube besede rim.
Kot kaplje na dan deževni
tvojih dotikov si želim.

Kot tiho se spustila je jesen
tak' tiho si v mrak odšla,
nad tabo je črn križ lesen;
v temi sveče plamen le miglja.

Ne dovoljujem,
jesti hrano
za katero
človek
nima časa,
da bi užival
v njej.

Majhna si cvetlica,
moja prepelica,
spomnim se le klica
tvoj'ga nasmejan'ga lica.