nisem od tukaj
sem nekaj... v zraku...
vedno leteča    NAD
sončni žarki me grizejo v peto
nikomur ne dajem pomladi
držim jo zase
egoistična monarhistka
moja krona tako sladka

slavijo me pesmi
vilinsko zvezeče
listje rumeno pada na moja pleča
dogodki nosijo s seboj vonj
malin in nageljev
smešna je vaša luna
tako bledolična
obsojena na smrt

tvoja kava je mrzla, tujec
ne znam je pogreti
ne zmorem je zliti stran

tvoja kava je mrzla, TUJEC

Netopirja krik,
odmev skozi tiho noč.
Pusto življenje.

Duhovnost iščeš za prihodnji rod?
Kjer je ni, jo pričaraš.
Zlate barvice so tvoje besede.

Prodor teloha,
skozi mrzlo črno prst.
Ponovno rojstvo.

Kost ki jo vržem psu
ali kost ki (se) drži tebe

Izvirno mora bit',
pa lepo bi naj bilo,
oddaljeno od rit',
da prec' ne bo slovo.

Obožujem tiste
trenutke tišine,
ko spravim hijene k meditaciji.

Dobrota - sirota,
ti si največji lisjak,
premagaš zlo.

Slikaš temno,
kot da te ne bi učili
odpuščati.

sediva na plaži poljubim te kr tko
ko odišeš mi ni lahko
vedno bol in bol si te želim
nism srečen dokler te ne dobim.
ljubim te ne zapusti me

S Prešernom sva si
Bolj podobna,
Kot sem mislila.
Julija je v Sonetni venec
Zavila klobaso;
Ti pa, ko ti prebiram pesmi,
Tipkaš v mobitel.

Ljudje.
Paleta barv.
Vsi bi radi postali
slikarji.
Rumena.

Prosojna svetoba
ti pada na lase.
Sediš na
marmornatem kipcu.
Gledaš življenja
od daleč.
zamišljena.

Slika na steni,
enaki so obrazi
a vsak drugačen.

Zakon narave
mojega obstoja
in preživetja
je nedojemljiv.

na sončno uro
se je zalepil oblak
čas stoji
življenje teče

Rad berem
rad pišem
rad sem obkrožen s toplimi ljudmi
rad imam kompleksne stvari.

Drobec v tem
kratkem stihu
besed zašepečem
ti na uho,
zadeta.