Spet prišla boš
z iskricami v očeh,
spet podarila
svoj mi boš vabljiv nasmeh.

Monolitna tišina,
samo najin dih,
svet brez razsežnosti,
misli v notranjem vesolju
poplavljajo, raztapljajo
besede, spajajo dlani,
pribljižujejo ustnice...

Dođi i poljubi me
popij čežnju s mojih usana.
poljupcima mi pokrij tijelo
i ljubi me nježno, smjelo.

Prolij se po meni
kao sto se val proljeva po stijeni.
svaki dio tijela te želi
da svu strast s tobom podjeli.

V razgretem telesu mi vre
vre od strasti in želje
po bližini ljubljene osebe
po združitvi, potopitvi
v strasten vrtinec naslade
v čudovit vrt sladke omame
v raj ubijajoče ekstaze

Zavila sem v mračno ulico
starega mesta, posejano s kovanimi
svetilkami, ki skupaj
z veščami medlijo v noč.
Visoko nad menoj ozek trak zvezdnega
neba, nazoban s črnimi robovi streh,
samo moji koraki odmevajo od starih
na pol oluščenih fasad.

Opita telesa, prežeta z norostjo te noči.
Opita telesa v ritmu strasti – izmenjava –
on za njo,
jaz za njega,
ona zame,
on za obe.

Vržena v presejano svetlobo
v valovanje bokov in dojk
ko telesi poljubljata
slan in vlažen pot
v mokri tišini teles
je zbrano njuno nasprotje.

Ujet sem v težnjah,
zakaj so me porodnice povile,
res ne vem,
kaj je pravica.

Od nikoder niti signala,
simbolne manifestacije,
ali...

ko me prvi sončni žarek
zjutraj prebudi iz sna
sem res srečna ob spoznanju
da se ljubiva
nežno se privijem k tebi
se zazrem ti v oči
v čudovito to modrino

Tvoji poljubi
moj ljubi,
so me prevzeli,
me zavihteli
tja gor v nebo,
kjer sva samo
midva oba,

Andrej je ljubil svojo ženo,
rodila mu je hčerke tri.
Živel je skromno, a pošteno,
za druge se še zmenil ni.

Ko svila bi lahko spregovorila...

Govorila bi o ljubljenju,
ki mu bila je nema priča...

o tem, kako si sramežljivo,
vsakokrat vstopil,
ko pa vrata zaprla so se za teboj,
v tebi je nastal preboj...

Je nekaj v tvojih očeh,
ki me spominja na greh,
kar krade spanje mojim nočem
in mi na lice prinese nasmeh.

Poj pesem mi z jezikom,
v njej bom struna, ki zveni,
beseda vsaka tempelj,
ko po prsih mi drsi,
z dlanmi zapoj mi pesem,
v njej bom tamburin zveneč,
gib mojih bokov val,

Naj verjamem v nemogoče?
S pogledom me razgaljaš žgoče,
k telesu me tesno priviješ,
nežno popek mi izpiješ,
vroča stegna v strast razkleneš,
v boj z nevidnim se zaženeš....
premaguješ neukročeno,

Spomnim se poljuba,
slanega od morske vode,
naslonjenega na skalo
razbeljenega od strasti;
spomnim se poljuba,
ki je talil snežinke,
ki so nama padale na obraz,

Sedim ob tabornem ognju,
ves blažen in zamaknjen,
nemiren, ko gledam njo, ona mene,
njena gola ramena...
Svojo voljo prepustim nerazumnemu.

Nocoj....brez vsega, brez obleke, brez sramu,
brez strahu- samo midva, samo midva bova tu!!!
Tu se bova spremenila, tu se bova spozabila,tu
nekaj samo najinega bova odkrila, drug v drugega
ovila, nove obcutke si odkrila.
Nocoj....brez vsega, brez obleke, brez sramu,
brez strahu, ti recem- I LOVE YOU!!!!!!

Kdaj me doseže tvoja plima in odnese
v strastno poželenje, v vrtince
prepletanja, spajanja in ločevanja,
predajanja in jemanja,
proženja objetih teles,
kdaj me narahlo poboža tvoja dlan
in nežno poljubijo tvoje ustnice,