Kupila sem usnjene škornje
z ogabno lakasto peto
rdeče nalakirala nohte
si bele lase razmetala čez ramena

Drugič vsaj pospravi za seboj
preden greš
Veš da ne maram nereda

Ne puščaj bakterij sline
da plavajo v mojih laseh
Vzemi jih s seboj

Bil ponosen si Casanova
Šarmer v orgazmičnih spalnicah
Nalakiran s predanostjo lepotic
Znal mašiti si luknje
Kot ginekolog imel si svojo ordinacijo
Se učil kot avtomehanik
na zadnjih sedežih avtomobila
Dobro ti je šlo

Zavrtim si jo
Najino melodijo
Žgečkljivo
S pohabljeno noto
Zvočnik umira od dolgočasja

položena
pred tvoje sem svetišče
kot žrtvena devica

te vabim
kot da predte
postavili so me bogovi

Krčevito se oklepaš
mojega telesa.
Praskaš mačje.
Vročična.
Nenasitna v svoji hotnosti.
Žejna poljubov,
zaznamovanih
z umazano belino.

Tako bi gnetel tvoji balkoni,
ko Aljažev stolp bi trdost
v svojih zobeh občutil.

Se spuščal bi
po gladkih hribovjih
in vonjal sleherni cvetni ped.

Odela si se v belino.
Odmikaš se mi lažna,
željna moje golote,
žejna sokov strasti.

Raztrgal bom tvoj ponos,
razdevičil tvojo hotnost,
ujel utrip dajanja.

Včasih se boš z glavo zakopal v moje prsi
in potoval skozi poželjivo pokrajino nabreklih bradavic,
da bi šel iskat pozabljen nektar bogov.
Kri ti bo zaplala po žilah
in v svoji otrdelosti boš kakor divja žival...

Odeta v fin vonj, ki ga da pačuli,
stisneš se k meni, ne meneč se za gon, ki v meni zatuli,
kadar zaznam te med njimi, ki pomenijo mi manj kot nič,
manj kot slikarju lepega je kič.

zvita v klobčič
prepredenih misli
čakam

mačka v pričakovanju
slastnega obroka
predem dajanje

Poglej naju - kaj za vraga počneva?
Tole posteljo spravljava v sram,
vedoč, da vsak svojo pot greva naslednjega dne.

potopim se v odsev
sramežljivosti zadrhtim
ko me slačiš poželjivo
hotno se približaš
moji nedotakljivi čistosti
lažni belini
zaznaš me v globini biti
posrkaš dišim

obarvaš rdeče ...

sledim korakom
najinega razpotja
raziskujoč obrise
tvojega telesa

skozi telo me prestrelijo zublji
ognjene kočije misli
kričijo
igrajo se z mojimi hotenji
vrelih strasti

Belo vino, ki boža mojo kožo,
puhti skozi telo;
njegov pogled, ki želi.
Golo telo ob telesu.
Koža, ki hlasta,
ustnice, ki hočejo in gon, ki zahteva.

V tišini
borovega gozda
ko se sliši
le še pad
suhih iglic
v nosu
grenko sladek vonj

Je živa.
Na njenih stegnih sled potu,
v očeh punčka ranljiva,
na ustih idov poljub
in želja po ženski.

Postelja, ovita z avreolo čutnosti in vencem poželenja.

In nato dotik, naelektren do zadnje kaplje znoja.

Vse je kakor temen gozd, posut s kristale goste smole.