Jesen že trka nam na vrata,
na vrtu jabolka zorijo,
tak' sočna, slastna se mi zdijo,
ubrala eno sem za brata.

Siva račka
se umiva,
da bo samčku
zanimiva.

Raček taček
jo že išče,
kar na domu
jo obišče.

Naša mala muca Zala
ljubljenka je ogledala.
Urejena velemestna mačka
videt´ je kot plišasta igračka.

Cigu migu rompompom
zbudil se je Mali slon,
sam si je obrisal nos
in se ven odpravil bos.

Racka Tacka Ploskokljuna
je sanjava kakor luna
in najbolj od vseh stvari
potovati si želi.

Ima načrt, da še v tem letu
gre z divjimi racami po svetu
in celo zimo preživi
v daljni, vroči Afriki.

Ponu idli somi déte,
da nanjna lépil bita péte.
Kernisem člóuk k psepre piral,
sempač déte tapi ciral.

Bi lóje pridno, nijo kalo,
vsedo konca, déte zalo,
Kosem tapi ciral usta,
pami mulec limpo hrusta.

PISKA, TULI INKRI ČI,
IZU ŠÉSNAM TEČE KRI,
STISNI GAZA VRATČIS MALO,
DABÓ DÉTE PRÉJZA SPALO!

Rad gledam, ko sedim
bilo kje na klopci,
kako oči hite
po ljudeh kot mali zlobci.

Ni sapica, le nežna palčilinka,
kot bitje iz pravlice po steni riše,
in pleše, nežno poplesuje,
z zlatim prahom sobo osvetljuje,
otroškim glavicam pravljico pripoveduje,
je zunaj luna in zvezdice,
po stenah plešejo zajčki in srnice,