Poiskala sva v noči
skrite poti,polne dehtenja,
omame...
Spletla sva trdne,globoke vezi,
ki nama celijo rane.

...

Zbeganih rok veselje
Zavila je v šumeč papir
Zavihanih rokavov spoznanje
Večen je nemir.

Sama sebi sm jamo skopala,zdej bom tuki neki casa ostala. V meni je tisoc nejasnih besed,ko mislim kako lep lahko bil bi najin svet....

Ko bi bila črnina,
bi te sedaj pokrila.
Ljubila te bi iz vseh strani,
dihal bi me.

Nežno plava,
modrina mu neba je dom,
v sebi nosi, življenje trosi,
da zelena je narava.

Morda bo bojazljiv, Beri dalje...

Spoznanje

Koprena svetlobe,
skozi pajčevino utira si pot.
Jutranji sij -
sestopim v svet,
...

Človek otipava, si želi
zadovoljstva in utehe
nikoli prav potešen ni
telo ga sili v grehe.

Kdaj bo konec skriti...

noč polni luže,
skok sence ... ne, krastače!
korak preplaši.