| Napisal/a tomm, v torek, 30. dec. 08 |
| Ocena urednika: |
 |
| Ocena uporabnikov: |
 (0 glas) |
|
Odvrgel sem vile, lopato, vrvi
za menoj so ostali vsi žulji, skrbi
prerasel sem prag zaostalih vizij,
me ljubezen peljala je med ljudi.
Med njimi bilo je dekle mojih let
našla je mene, a jaz novi svet,
naučil se od nje sem kako se živi,
če ljubezen povežeš v rožasti plet.
Ne vidiš tegob brezplodnih dni
v tebi je zarja, ki stalno žari,
čeprav je na dlani še kakšen žulj,
ga njena roka prenese v mulj.
Zaupnost je veza, ki nas bodri
je edina resnica, ki čustva goji,
kdor sam sebe gleda, vidi le to,
da vile, lopate, vrv kličejo.
Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje.
Prosimo, prijavite se ali registrirajte.
|
|
Komentarji uporabnikov (0) 
|
|
