Spletna stran uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, zbiranja statistik, deljenja vsebin na socialnih omrežjih in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Z obiskom in uporabo spletne strani soglašate s piškotki.
Čisto tiho grem mimo.
Pok vejice pod blatnim škornjem.
Tu si, realnost.
Netopirček me s pajčevinasto
nežnostjo krila
poboža po obrazu.
Saj se ne smeješ več,
mesec?
Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.
Komentarji uporabnikov (1)
Objavil/a tomm, v 07-01-2009 06:54,
1. nočna zgodba
Kdo se še opira danes na te občutke? Le tisti, ki noče zapustiti duhovne elemente samega sebe, saj oni so tisti, ki gradijo v srcu mostove do narave in povezujejo človeka s svojo pravo naturo, a to je ljubezen.
(1 glas)
