Napisal/a tomm, v nedelja, 04. jan. 09

Ocena urednika:    Ocena uporabnikov:      (0 glas)

Prehitevam svoje sladke sanje
resnica mi jih poglobi,
s perutmi zaprhuta angel,
na mečih ženska mi sedi.

Prepustil sem se ljubkovanju
v objemu strasti njenih rok,
mi lice vso se pogreznilo,
v reži dveh drhtečih žog.

Me stisnila močno je k sebi,
da nisem mogel dihati,
brez sape nos v balonih belih,
se je pričel odmikati.

Prav zdaj, ko željo izpolnjujem
bi hotel vdihniti še zrak,
le kaj bo mislila o meni,
da sem slabič in hkrati mlak.

Iz tegob me žena je rešila,
ko hropel sem v blazino vpet,
jo potegnila je stran od mene,
oddahnil sem se tih in bled.

Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.

Komentarji uporabnikov (0)