Spoštovani

Spletna stran uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, zbiranja statistik, deljenja vsebin na socialnih omrežjih in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Z obiskom in uporabo spletne strani soglašate s piškotki.

Več o piškotkih

 
Naslovnica (izbor) arrow BERI arrow Posamezne pesmi arrow Brez naslova

Brez naslova Natisni Priporoči prijatelju
Od Amadeus   

Naj zakričim v zrak,
da me bodo slišali še poslednji bogovi,
ki raztrgano in hlapčevsko
prosijo in se plazijo po kolenih
do tistih, ki jih še zmorejo prodati?

Naj utihnem in
spoštljivo pogledam nebu v obraz,
da ne bo sonce posumilo,
da ga zapuščamo?

Naj se povaljam v blato
in si z njim razmažem oči
in napolnim usta in ušesa,
da bom zlita v eno s svetom?

Naj splezam na najvišje drevo,
da končno taknem nebo
in mu proseče zašepetam,
da le ni tako hudo?

Kako naj ustavim
ta racionalni, nemi jezik,
ki nas prerašča in razlašča
v imenu tiskane vrednosti,
ki bo kmalu razkrila nebu,
da smo Njeni izdajalci?

Odgovorov ni,
pa tudi nočem jih.

Komentiraj pesem na forumu.
(26 komentarjev)






Digg!Reddit!Del.icio.us!Technorati!
 



Wanna know something Joomla?
Hit the Joogpot! http://joogpot.eu

The LanternFish, alternative JoomFish support and bugfixed distribution
http://joogpot.eu/lanternfish


Zadnji komentarji

Uporabniški menu





Pozabljeno geslo

Podobne pesmi

Naključne poezije

Vse pesmi trenutnega avtorja

O portalu >> Oglaševanje >> Povezave >> Pišite nam >> Kazalo