Obličje rani, zdrami in osreči.
Le pravi kot pogleda je potreben,
da zajočeš z njim...

Ali pa se narediš gluhega
in se nemo umakneš
in solze nesramno poližeš
iz svojih lastnih lic,
še preden se razlijejo
v obličjev objem.

Samo pogled je potreben,
da slišiš celotno zgodbo,
ki te rani, zdrami in osreči.
Samo pogled je potreben,
da tuje solze sprejmeš za svoje.
Potem počakaš, da izhlapijo v nič.

Zakaj vzdržati obličjev pogled,
ki kliče me, brez da bi hotel,
ki zdrami me, brez da bi želel,
ki osreči me s tem, da me rani?

Solze podarja in s tem sveži dušo,
ki je tako prepotrebna novega vrenja.

Komentiraj pesem na forumu.
(7 komentarjev) 

---