Obličje rani, zdrami in osreči. Le pravi kot pogleda je potreben, da zajočeš z njim...
Ali pa se narediš gluhega in se nemo umakneš in solze nesramno poližeš iz svojih lastnih lic, še preden se razlijejo v obličjev objem. Samo pogled je potreben, da slišiš celotno zgodbo, ki te rani, zdrami in osreči. Samo pogled je potreben, da tuje solze sprejmeš za svoje. Potem počakaš, da izhlapijo v nič. Zakaj vzdržati obličjev pogled, ki kliče me, brez da bi hotel, ki zdrami me, brez da bi želel, ki osreči me s tem, da me rani? Solze podarja in s tem sveži dušo, ki je tako prepotrebna novega vrenja. Komentiraj pesem na forumu. (7 komentarjev) |