Napisal/a duovox, v sreda, 21. jan. 09

Ocena urednika:    Ocena uporabnikov:      (0 glas)

Omahnilo telo mu onemoglo,
oči hotele so da spregovorijo,
z rokami le še oprijel se vrat,
kdor koli, življenje imel je rad...

Utrujeno srce v bolezni je klonilo,
zastal mu dih je, odprete so oči,
morda želel pogledati le še v nebo,
mu duh odplaval, negibno zdaj telo...

Prihaja dan slovesa mu naproti,
bo rodna gruda mu poslednji dom,
ko zajokale breze bodo še topoli,
se mu priklonil bo mogočni bor...

Žaluje češnja vsa v cvetju, v maju 
še pred domačijo pes obmiroval,
neučakan pričakuje, vse zaman,
gospodarju odšel, to bil mu zadnji dan.

Le svežih rož mu dajte prinesite,
na pot njegovo prehojeno se ozrite, 
bo vsak od nas deležen tega dneva,
ko grob mu dom bo, žalostnke speva...

Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.

Komentarji uporabnikov (0)