Napisal/a helena r., v sreda, 21. jan. 09 |
Ocena urednika: |
|
Ocena uporabnikov: |
(0 glas) |
|
Polzenje dežnih kapljic po steklu, izlivajo se ena v drugo. Curek. V sobi samotni, temni, le lunin sij na mizi. Prazna je, le papir in pismo naslovljeno nate.
Pogrešam te! Želim te, kot vode, ko sem žejna, kličem te, kot ptica, ki maha s krili, ko se utaplja. Hotenje, sanje, hranijo moje prazno, lačno srce.
Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.
|
|
Komentarji uporabnikov (0)
|
|