Napisal/a tomm, v četrtek, 22. jan. 09

Ocena urednika:    Ocena uporabnikov:      (0 glas)

Iskal sem smiselnost življenja
v puščobnosti ljudi,
a spoznal nisem nikogar
le delo, strese in skrbi.

Razmišljam zdaj povsem drugače,
se ne ponujam kot otrok,
kdor se spontano me dotakne,
to naju je povezal Bog.

Občutek je povsem drugačen
v njem začutim svoj obstoj,
prebuja me nov svet in nauk,
to je dotik ljudi z menoj.

Me temeljna resnica vzgaja
sem kot zrak zaprt, povsod
lahko sem sam noči in dneve
in kot veter z vsemi rod.

Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.

Komentarji uporabnikov (0)