Ne odidi.
Ne odhajaj.
Spet in spet.

Kot da hišo imam brez strehe
in podstrešje razmetano.
Burja piha, &q...

Visoko v planinah,
v snežnih strminah,
mraz, sneg in led,
vabijo v skrivnosten svet.

In tja se p...

Metuljasto rad
si me imel takrat,
otroško zaupljivo
in brezpogojno -
dokler ti niso povedali,
da si pritiskam,...

Kot da bi jokala,
se topi, od nje kaplja...
Iz pod strehe je oživela,
vedno krajša je, nemočna,
spreminj...

Počasi,
korak za korakom,
sestopam.
Oprta na lastno kri,
počasi,
da se strdi,
da mi ne drsi.

Spet mineva noč brez globine,
ki jo imenujem smisel.

In enako hitro raste praznina.

Dovolili so mi iti
in jaz sem šla,
hitro in navdušujoče,
kot da bo zmanjkalo jutrišnjega dne,
Beri dalje...