Napisal/a duovox, v nedelja, 25. jan. 09 |
Ocena urednika: |
|
Ocena uporabnikov: |
(0 glas) |
|
Tako daleč je še....
Nekje visoko, daleč je....
Resnična, vendar je.
Zvezda, ki se nam bliža,
Nebesno telo, drobna pikica...
Svetla, njen sij pa se veča...
Maji so o njej zapisali...
Trikrat večja od zemlje.
Morda manjša, večja.
In prihaja nam naproti.
Ima svojo začrtano pot...
Niso le sanje,
bo postala resničnost,
se nam približala.
Da spoznamo svojo majhnost,
zagledanost v sebe,
ranljivost, svoj včeraj,
da razmislimo o danes,
da nam pokaže jutri...
ko vesolje spregovori...
v vsej svoji veličastni moči...
Še dobro, da je daleč,
Daleč za tisoč in več dni,
vendar se čas izteka hitro
Bo pa še dovolj časa,
da razmišljamo, se pripravimo,
lahko da nas bo samo o ošvrknila,
kot piš, nemiren hladen veter,
ko združi preteklost in sedanjost,
lahko pa so le lažne sanje,
moreča misel, nepričakovano...
Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.
|
|
Komentarji uporabnikov (0)
|
|