Napisal/a tomm, v sreda, 28. jan. 09

Ocena urednika:    Ocena uporabnikov:      (0 glas)

Moja misel je vesolje,
dobro vem koliko znam
toliko se lahko razširim,
obenem tudi rad kaj dam.

Tako si ravnovesje ustvarjam
v tišini dušnih res,
telo je končni del spoznanja
v njem je vse ljubezen, bes.

Oči mi kažejo prostranstva,
noč nešteto daljnih zvezd,
a jaz zaznavam le ljubezen
v breztežnosti in vest.

Ustvarjam si nevidna krila
z njimi bom postal lebdeč,
moje misli me hrabrijo,
telo ti bo takrat odveč.

Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.

Komentarji uporabnikov (0)