Spletna stran uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, zbiranja statistik, deljenja vsebin na socialnih omrežjih in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Z obiskom in uporabo spletne strani soglašate s piškotki.
Ne razumem ljudi, dvoličnežev...
Medtem ko obsojajo nasilje,
prikimavajo pobojem, vojnam,
celo prizadetest igrajo, pa ne napravijo nič,
srce imajo kot kamen
Pravijo, da gre le za samoobrambo,
v imenu pravičnosti uničujejo, pobijajo...
so gluhi na krike umirajočih,
iščejo tisto česar ni, otroci pa umirajo.
Ob nasilju se obračajo proč, v sebi se slepijo.
Lakoto jemljejo kot nujno zlo,
siromaštvo kot vreme...
Vera vseh barv izgublja svoj jaz,
Nastaja nova, upanje v boljši jutri,
Polna obljub, lepih besed,
Ljudje pa se hranijo z nič,
Ob smetnjakih, s pogledi v izložbe.
Z eno samo mislijo, bo že...
Da se spremeni miselnost zgoraj,
da bodo morda deležni drobtinic,
da zaživijo v dostojanstvo....
Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.
(0 glas)
