Napisal/a Leo Modrin, v četrtek, 05. feb. 09

Ocena urednika:    Ocena uporabnikov:      (0 glas)

Nekoč se je Kraljična sprehajala po obali.
Bila je neskončno osamljena,
s solznimi očmi se je ozirala proti nebu
in rotila zvezde naj ji prinesejo srečo.

Tedaj so se zvezde, ganjene
od teh silnih kraljičinih čustev,
odtrgale od neba
in začele v rojih padati na Zemljo.

Ko so padale skozi zemljin plašč,
so se spremenile v zvezdni prah,
ki je padal v morje in se, še ves vroč,
začel lepiti v zrnate kamne.

Kraljična je pobirala te kamne iz mivke
in jih obračala v svojih rokah.
V soju polne lune je lahko opazovala
na površini kamnov na tisoče podob.

Te podobe so ji govorile o njeni bolečini
in o bolečini vseh ljudi na Zemlji.
Vsak kamen ji je povedal nekaj več o življenju,
o načinu kako se odlepiš od temnih čustev
in začneš spreminjati sebe in ljudi okoli sebe.

Govorili so ji o poti razdajanja svojega časa
in energije v dobro drugih ljudi
in o prečudoviti melodiji zvezd,
ki ob tem zaigra v srcu -
melodija nežnosti, hvaležnosti in ljubezni.

Od tistega večera pa do konca svojih dni
je Kraljična poslušala v svojem srcu to melodijo
in vdano služila svojemu narodu.
Kraj svojega razsvetljenja
je poimenovala Sabunike,
ker sabun pomeni mivka,
»govoreče« kamne
pa je nežno naslavljala
z »moji Sabunčki«.

Epilog:

Angels'll come to bow before the Lovely Queeny.
In my sacred castle I'll make the feast.
Today you are my Beauty
and I am your Beast.

Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.

Komentarji uporabnikov (5)

Objavil/a Leo Modrin, v 09-02-2009 13:26, 1. Legenda o Kraljični Ta obala v resnici obstaja, imenuje se Kraljičina plaža in se nahaja ob turističnem naselju Sabunike in ob bližnjem mestu Nin. Nin je najstarejše hrvaško mesto in leži v srednji Dalmaciji, okoli 16 km severno od mesta Zadar.    Nin je bil od 7. do 10. stoletja sedež vladarjev in škofov. Že v rimskih časih, ko je bil znan kot Aenona, se je ponašal s forumom, z amfiteaterom in akvaduktom.     Nin leži na manjšem otočku sredi plitve lagune in povezuje zgodovinsko bogastvo z naravnimi lepotami.     Bližina nahajališče blata, imenovanega "peliod", je poskrbela še za razcvet zdraviliškega turizma.     Legenda pravi, da se je po tej plaži rada sprehajala žena hrvaškega kralja Tomislava , se mazala s peloidnim blatom po svoji koži in je tako lahko dolgo vzdrževala svoj mladostni izgled.   Objavil/a Leo Modrin, v 09-02-2009 14:18, 2. Kraljična S. O pravljično lepi Kraljični S. dosedaj še nisem napisal nobene pesmi, sedaj je dobila pravljico, vendar ta proza ni daleč od poezije. In tudi osebnostne lastnosti Kraljične S., moje drage Muze iz Srednjega venca Lotusovega cveta duše poeta, niso daleč od opisane pravljične kraljične.    V očeh Kraljične S. je neka skrivnostna žalost in ta me je spomnila na moje iskanje Anime. Ravno zaradi teh velikih, žalostnih oči sem jo izbral za Muzo smeha, radosti - oba imava globoko v srcu žalost in se bova še veliko naučila o radosti življenja. Ona je moja prijateljica.   Objavil/a abigail, v 10-02-2009 22:19, 3. Pravljica... Čudovita pravljica, Modrin! Kar zdravilno deluje...morda celo pozdravi multifrenijo sodobnega človeka, ko ga privede do tega, da začne poslušati melodijo v svojem srcu - prav od tam, koder je mislil, da že ničesar več ni. Sodobnost pa zahteva prav tako razklanega človeka, kot je razklana obala polna kamnov. Vsak kamen zase se ne briga za obstoj kamna poleg sebe. V tej brezbrižnosti pa je priložnost za manipulacijo kamna proti kamnu. Ko pa se vsaj en kamen zave, da se lahko sam izraža preko enosti, je upanje tudi za ostale.  Je v tem tudi en del modrosti te pravljice, Modrin?  lp  Abigail   Objavil/a Leo Modrin, v 11-02-2009 07:17, 4. Pravljica Živjo Aby, me veseli, da si po dolgem času spet tipkava.    Lepo si z stavkom » Ko pa se vsaj en kamen zave, da se lahko sam izraža preko enosti, je upanje tudi za ostale. » posegla v globine sporočilnosti pravljice in izrazila modro spoznanje.    Sem moral pogledati na net kaj pomeni multifrenija in se strinjam, da smo ljudje v zahodni civilizaciji razdobljeni na mnogo koščkov identitet in vlog, ki jih moramo igrati vsak dan.    V nasprotju z nami pa so Sabunčki zelo povezani med seboj z morjem, ki je tisočletja doblo v njih podobe. Tudi človek lahko doživi enost, ko sledi govorici teh podob in ni važno s katerim kamnom začneš, vedno te privedejo do istega cilja. To potovanje proti Enosti sem začel opisovati v Zgodbi o kamnih in metuljih.     Lp,  Leo Modrin   Objavil/a Leo Modrin, v 26-02-2009 08:30, 5. Legenda o Kraljični http://www.pesnik.net/ component/ option,com_fireboard/ Itemid,83/func,view/catid,10/ id,28160/#28160