Napisal/a tomm, v nedelja, 08. feb. 09

Ocena urednika:    Ocena uporabnikov:      (0 glas)

Vsi smo enaki, obenem različni
smo mala vesolja ovita s seboj
in zopet med nami je vsa lepota,
vsak je celina, si išče obstoj.

Nevidna celica med milijoni
v meni deluje in me živi,
kriva misel jo že vznemirja,
a moj vdih jo bodri in vedri.

Ne zaveda se mene, zasebno deluje
in vendarle jaz sem večnost za njo,
če ne proizvajam energije ljubezni,
se spoznava z resnico, z belo smrtjo.

Smisel življenja je potovanje,
soodvisnost potuje v novi čas,
vsak si ustvarja večnost iz sebe
celica mala bom Bogu jaz.

Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.

Komentarji uporabnikov (0)