Gledam te, nemočen si, ne veš kaj bi, le v žepu stiskaš pesti, nemočno zreš,brskaš po znanju, pa ne uspeš. Ne najdeš besede, kretnje,samo neme poglede, ki povedo več, kot tisoč besed izrečenih,
čutim dotik tvojih rok, pogled v oči mi razkrije njih jok. Solze polze ti po licih in začnejo meščati moj kamen v prsih, vedno mehkejše je moje srce, trepeta v spominih nekdanjih , zadrhti, močneje, močneje, zasliši utrip se do tja, kjer je bila nekoč ljubezen doma, prebuja jo, kliče, objema ,prosi… zašepetaš besedo – OPROSTI ! Komentiraj pesem na forumu. (0 komentarjev)
|