Napisal/a Leo Modrin, v petek, 13. feb. 09 |
Ocena urednika: |
|
Ocena uporabnikov: |
(0 glas) |
|
....Tistega usodnega leta se je Romijeva družina, na svojem neskončnem
potovanju po sledeh pogorišč ognjev svojih prednikov, zelo približala
naselbini kralja Moluka.
Kralj je dal zgraditi visok zid okoli svojega
gradu saj je želel zavarovati svojo posvojenko primncesko Julijano pred mnogimi
nevarnostmi, ki so prežale v tistih prvih stoletjih po letu 1000 po.n.š. Daleč
naokoli se je vedelo, da ima grajski sadovnjak najbolj slastna jabolka
na celotnem področju cesarstva.
Nekega dne si je Romi zaželel najesti sočnih jabolk na kraljevem
sadovnjaku. Spretno se je izognil kraljevim vojakom, ki so nenehno
patruljirali zunaj obzidja. S pomočjo vrvi , ki je imela na koncu
pritrjeno železno sidro, je preplezal zid in se odpravil k
največji jablani na sredi sadovnjaka. Pod njo je bila klopca na katero
je hodila grajska gospoda sedet pomladi in občudovati cvetenje sadnih
dreves v zgodnjem poletju, v najtoplejšem poletju pa je senca tega
mogočnega drevesa še vedno nudila prijetno osvežitev s svojo senco.
Cigan je en-dva-tri splezal na visoko drevo in že je bil prepovedan
sadež v njegovih rokah.
Ni trajalo dolgo to njegovo sladkanje s slastnimi rdečimi jabolki, ko
je Romi zaslišal, da je nekdo prišel pod drevo. » Še dobro, da imam
zeleno-rjava oblačila in me bodo težko opazili tu gori« je pomislil
navihan mladenič. Čez čas je spodaj zaslišal prelep glas mladenke, ki
se je usedla na leseno klopco.
Deklica, prelepa princeska Julijana, je zapela svojo najljubšo pesem, ki je
govorila o čarobni ptici, ki prinaša ljudem Ljubezen v srca. Cigana je
popolnoma očaral njen glas in je skoraj telebnil navzdol, ko se je za
trenutek zasanjal. In res je od nekod priletela ptička in potem kmalu
še nekaj drugih. Julijanina pesem se je začela prepletati z nežnim
žvrgolenjem ptic in se je zlila v nebeško harmonijo, ki jo narava še
ni slišala, se je zdelo, da je ves svet obstal in prevzet od
lepote prisluhnil.
Ko je Julijana odpela svojo pesem je na glas rekla » Ptičke, ptičke
moje drage, prosim kljuvajte v pecelj sočnega jabolka, da mi pade v
naročje. Tako sem žejna njegove sladkosti«. Na ciganovih ustnicah se
je zarisal navihan nasmešek saj je takoj dobil neko posrečeno idejo.
Na pecelj jabolka je navezal nitko in njo še na dolgo vrv, ki jo je
počasi spustil navzdol proti deklici......
Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.
|
|
Komentarji uporabnikov (0)
|
|