Spoštovani

Spletna stran uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, zbiranja statistik, deljenja vsebin na socialnih omrežjih in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Z obiskom in uporabo spletne strani soglašate s piškotki.

Več o piškotkih

 
Naslovnica (izbor) arrow BERI arrow Posamezne pesmi arrow SMS poezija arrow Njej na čast

Njej na čast Natisni Priporoči prijatelju
Napisal/a 1900štiriin90, v nedelja, 15. feb. 09
Ocena urednika:   
Ocena uporabnikov:      (0 glas)
 

Hribi in doline
oblikujejo nje obline.
Ko vozim se po njenih cestah
se mi kar cedijo sline
in ko ustavljam se po njenih mestah
me kar ne mine.

Beseda to najlepša je
in ženskega je spola.
Lepo je ko sega mi od goré,
pa do pomola.

Ka nanjo mislim, misli mi norijo
in oči si je želijo.
Ka se u glavi mi njé podoba riše
ni kaj, da roka čudne pesmi ne napiše.
Daj da mi je noben vrag ne zbriše.

Ko kaplja življenja po njej teče,
ob tej lepoti nobeden ne uteče.
Ak` pa po njej teče kapla rujna
takrat kozarčki zvoné.
Takrat zabava je prav nujna.
Se izpolnijo vse željé.

Prelepe ima zelene nam gozdove,
daje nam jih iz srca,
zato jih ohranimo za prihajajoče nam rodove.
Narman da tisti ki narbol gobca.

Se grde godijo ti krivice,
a ti vračaš nam cvetlice.
Ko prva ovene,
že druga požene.
Od bele do rumene.

A vsak se enkrat postara,
tudi trpežna hrastova omara.
Tako se pojavljajo se prve ti gube,
a to gube so lepote,
Iztisni vse iz življenja tube.
Draga ne skrivaj mi golote!

Ti nam daješ surovine,
ti ne šparaš svoje dobrote,
ti si mati, ki ima dobrine,
zato pri nas ni ne ene sirote.

Nevem če vredno je začet,
kako so te hoteli zavzet.
Saj na žalost nekaj so dobili,
kot na primer Trst so osvojili.
Oni v peklu bodo gnili.

Preden komu še kaj daš,
bom reku: Trst je naš!
Upam da tebi ne težim,
z`to ka malo debatiram,
sej politike krivim,
ne tebe ne nadiram.

V planini paseš nam živino,
kjer lepi so pašiki in na njem rože.
Me zmrazi, ko pogledam v sivo dolino.
Ljudi je težko nasitit in ranijo globlje od kože.

Ljedje jejo do kosti
žrtev si ti, to me skrbi.
Po drugi strani pa nemirno živimo,
dobrih ljudi se bojimo
medtem ka skozi življenje hitimo.

Kaj tukaj sploh se opisuje?
Koga se s komplimenti nagrajuje?
Kosti so tvoje nove dobe.
Ker čas bo prišel!
Ko jedli bomo le otrobe.
Klošari pa plevel.

 

Svojo pesem nenehno kritiziram.
Lahko da mislim, da pozornost s tem dobim.
Otročje rim ne nadziram.
Vedno kaj novega nrdim.

Enkrat pa zagledam se v deželo.
Nikoli nisem zvedel kaj me je prijelo.
In začnem pisati pesem to.
Jaz sem trudil se močnó.
Ah škoda, če ti všeč ne bo.


Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje.
Prosimo, prijavite se ali registrirajte.



 Komentarji uporabnikov (0) KOmentar RSS

Povejte svoje mnenje prvi!





Digg!Reddit!Del.icio.us!Technorati!
 



Wanna know something Joomla?
Hit the Joogpot! http://joogpot.eu

The LanternFish, alternative JoomFish support and bugfixed distribution
http://joogpot.eu/lanternfish


Zadnji komentarji

Uporabniški menu





Pozabljeno geslo

Podobne pesmi

Naključne poezije

Vse pesmi trenutnega avtorja

O portalu >> Oglaševanje >> Povezave >> Pišite nam >> Kazalo