Napisal/a duovox, v ponedeljek, 23. feb. 09

Ocena urednika:    Ocena uporabnikov:      (0 glas)

Ponudil sem ji roko sprave,
v meni to je že z narave,
a molk, naprej me ignorira,
mit o njej se mi podira.

Saj vem, preveč sem si želel,
povrnil čas nazaj bi, če bi smel,
le v sanjah moč mogoče bi imel,
da kolo časa nazaj bi zavrtel.

Morda je v meni prispodoba,
ošabnost nekaterih je do groba.,
jim narava jo ob rojstvu podelila,
lastnosti uma nas v celoto zlila.

Pa pride čas ko vsi enaki,
umsko pametni, in neenaki,
izstavimo ob uri svoj račun,
ki ni pogum, le naš razum. 

Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.

Komentarji uporabnikov (0)