Napisal/a tomm, v nedelja, 08. mar. 09 |
Ocena urednika: |
|
Ocena uporabnikov: |
(0 glas) |
|
Izrekel sem besede nežne
kaj čaka njo nedolžnico,
saj še nikdar ni doživela
tega dneva, prav za njo.
Učil sem njo v topli sobi
pokazal kje je pravi cvet,
nosila ga je vedno s sabo,
a ni ga znala kam vpet.
Približal sem se s svojim steblom
za njo iskani božji dar
dotaknil sem se njen'ga cveta,
zame je cvet postal oltar.
Obljubila sva si to jutro,
da ju nikdar ne ločiva,
to kar večnost enkrat spoji,
vsaki dan občutiva.
Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.
|
|
Komentarji uporabnikov (0)
|
|