Napisal/a ženska, v torek, 17. mar. 09 |
Ocena urednika: |
|
Ocena uporabnikov: |
(1 glas) |
|
Nihče še ni videl tistih posebnih oblik
ki se prelivajo
iz sreče v nesrečo
neke čisto določene reke...
Ker reke ne slišijo šepetanja in tihih vzdihov
ne zmenijo se za mehkobo neke čisto določene kože
samo mimo grejo
in s svojo mokro toplino objemajo kamenje...
Pojejo in ljubkujejo...
Na milijone osamljenih in od vseh pozabljenih kamnov...
Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.
|
|
Komentarji uporabnikov (1)
|
|