Napisal/a emily, v sobota, 21. mar. 09

Ocena urednika:    Ocena uporabnikov:      (0 glas)

Kjer mi veter
mrši možganske mreže
stojim s polnimi pestmi peska
prečiščene svobode

V tvojem glasu so kristali
raztreščenih zvezd:
včasih ostri a preprivlačno svetli.
Ko počivaš svoje lase v mojih prsih,
srce prede dolge niti dnevov
okrog najinih prstancev...

Rekli so, da bom oslepela.
In slepi vonjajo toliko bolje. 

Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.

Komentarji uporabnikov (0)