Napisal/a isoncek, v nedelja, 29. mar. 09

Ocena urednika:    Ocena uporabnikov:      (0 glas)

V premraženem svodu zakrita jasnina.
Iz Teme še dolgo ne bo mogla vstati;
še niso na vrsti žareči obrati
in jutro je daleč. V dosegu spomina.

V ledeni črnini planetek se skriva,
ki zvezda vodnica je hotel postati,
a ga je Previdnost pustila pred vrati.
On ves hrepeneč, a Ona igriva.

Z obale ga gledam, vztrajno medleva,
le lune odsev se od njega odriva.
Na nebu manj črnem vse bolj sameva.

Zavem se. Oba tu, na Skali stojiva.
Zdanilo se bo in čas je, da greva.
Planet je izginil. Midva sva kriva.

Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.

Komentarji uporabnikov (0)