|
Počasi, a vztrajno mi lomiš telo,
a duha mi upornega zlomil ne bo
nihče, saj nihče ni vreden tegá,
da človek pod ceno ponos svoj proda.
Nikomur ne dam, da oklep mi razpre,
nihče ne bo vedel, ne videl me vse,
ne misli, da zate so moje solzé,
ne véruj, da zmoreš mi streti srce. Kar vztrajaj v svojem namenu, ti pravim,
a vedi, da téga nikdar ne pozabim,
z mojega platna podoba ne izgine,
slej ali prej lastni nož ti zarine
se v mehko, ranljivo, lažnivo meso,
moj duh, moja zmaga, tvoje mrtvo telo. Komentiraj pesem na forumu.
(8 komentarjev) |
