| Napisal/a Leo Modrin, v sobota, 04. apr. 09 |
| Ocena urednika: |
 |
| Ocena uporabnikov: |
 (0 glas) |
|
Sva se zamesila v prepir spletena,
nič več ne vzhajava, odzivi gluhi,
brez vode kvas, zgnetena v moki suhi.
Pa kaj ! Saj kmalu bova že spečena,
na vetriču naslade ohlajena...
Spuščeni kodri las na beli rjuhi
in prepojeni v zlati sončni juhi,
v dišečo pletenico sva spojena.
Ko bojevitež je spuhtel v zunanjost
in ugasnili so plameni jezni,
sva povabila se v srca notranjost.
Le tam v sredici so koraki trezni,
ki naj odmevajo od tu v brezdanjost,
zato drug drugemu sva kruh ljubezni.
p.s.: navdih za to pesem sem dobil ob prebiranju čudovite pesmi Sonet draž, ki jo je napisala Klavdija Kia Zbičajnik
Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje.
Prosimo, prijavite se ali registrirajte.
|
|
Komentarji uporabnikov (3) 
|
|
