Spoštovani

Spletna stran uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, zbiranja statistik, deljenja vsebin na socialnih omrežjih in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Z obiskom in uporabo spletne strani soglašate s piškotki.

Več o piškotkih

 
Naslovnica (izbor) arrow BERI arrow Posamezne pesmi arrow Po avtorjih arrow Kaj sem ti naredila

Kaj sem ti naredila Natisni Priporoči prijatelju
Napisal/a Nedostopna, v sobota, 25. apr. 09
Ocena urednika:   
Ocena uporabnikov:      (0 glas)
 

Na kraju zločina se utapljajo umorjena čustva,
zdolgočaseno jih razvrščam po smeteh,
Po nekaj pogovorih me označijo za manično depresivno
in danes zvečer jim lahko dam prav...
Nekaj privlačnega se skriva v žalosti...
Začela sm uživati, ko se vsako noč,
po najinih enostranskih prepirih smilim sama sebi.
Sovražim ogledala, vidijo v dušo,
prikazujejo kako nevidna oseba sem postala...
Prodajala sem svoje veselje in srečo mimoidočim,
zaloge so izpraznjene...
vse stvari

Obesila sem se na edino osebo,
ki se ji še zdi primerno se ukvarjati z mano...
Kako je moje življenje prazno...
Izgubila sem del sebe, kdo ve kje leži pozabljeno moje truplo...
Razmišljam samo še o naju, ker ni drugega o čemer bi še lahko razmišljala..
Zapletam se v ljubosumne izbruhe, ker preprosto ne morem verjeti,
da obstaja najmanjša možnost da še vedno shajaš z mano.
Prepiri se nalagajo v meni, ti se jih spretno znebiš še isti dan.
Da, ti ki imaš življenje.
Meni ostajajo le še vprašanja zakaj me nisi objel in mi rekel lahko noč.
Čakam dan, ko mi boš rekel adijo in se rešil mojih spon.
Še vedno ne vem, zakaj ne moreš odpisati na moja dolga sporočila.
Še vedno ne vem, zakaj se nočeš pogovarjati o tem kako je vse postalo rutina,
da še vedno nimaš razlage zakaj si bil prejšnji teden pol ure dlje v službi.
Kratim ti vso svobodo, stalno ti diham za vrat in postavljam tisoč vprašanj.
Najhuje je, ko si zunaj z prijatelji...
Po pravici povedano bi želela da si doma, pa čeprav ne z mano...
Jezna sem, ker živiš življenje, jaz pa živim tebe...
Klicala sem te ob pol enih zjutraj in zahtevala iskren odgovor,
če se videvaš s kakšno živo osebo...
Muči me, da me nimaš več rad, da sem te izčrpala do dna...
Želela bi začeti na novo, pa ne vem kje naj začnem...
Kje te naučijo nasmehov in pozitivne energije?
Kje dobiti nov zagon?
Poslavljam se...nočem biti zajedalec, ki spi poleg tebe...
Uničila sem vso lepoto najine simfonije...
Tako pogrešam iskre v očeh, ko si se zjutraj zbudil in me pogledal...
Bravo, bravo jaz.
Tudi ti nisi popoln, a še vedno daleč daleč pred menoj.
Vedno sem na tebi iskala le napake in zato nikoli opazila,
koliko drobnih stvari si naredil zame...
Kolikokrat si mi ure in ure namenjal pozornost, ki je nisem zaslužila.
Žal mi je, kaj sem naredila iz naju s svojo žalostjo in negativnim pogledom na


Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje.
Prosimo, prijavite se ali registrirajte.



 Komentarji uporabnikov (0) KOmentar RSS

Povejte svoje mnenje prvi!





Digg!Reddit!Del.icio.us!Technorati!
 
< Prejšnja   Naslednja >




Wanna know something Joomla?
Hit the Joogpot! http://joogpot.eu

The LanternFish, alternative JoomFish support and bugfixed distribution
http://joogpot.eu/lanternfish


Zadnji komentarji

Uporabniški menu





Pozabljeno geslo

Podobne pesmi

Naključne poezije

Vse pesmi trenutnega avtorja

O portalu >> Oglaševanje >> Povezave >> Pišite nam >> Kazalo