Spoštovani

Spletna stran uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, zbiranja statistik, deljenja vsebin na socialnih omrežjih in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Z obiskom in uporabo spletne strani soglašate s piškotki.

Več o piškotkih

 
Naslovnica (izbor) arrow Posamezne pesmi arrow Po avtorjih arrow 1.maj

1.maj Natisni Priporoči prijatelju
Napisal/a duovox, v nedelja, 26. apr. 09
Ocena urednika:   
Ocena uporabnikov:      (0 glas)
 

Še vedno tli,
nočni kres je ugasnil,
tlijo le ostanki vejevja,
kot v ljudeh praznik,
tisti, ki je namenjen njim,
preprostemu delovnemu človeku,
tistemu, ki se čuti odrinjenega,
tistemu, ki se boji prihodnosti,
tistemu preprostemu delavcu.

Tisti materi, ki za strojem razmišlja,
preračunava dobljeno plačilo za delo,
delavcu, utrujenemu od včeraj,
ki se boji reči, ne zmorem,
sprejema pa ponujeno,
dela v strahu pred jutri.
Pripete imajo rdeče nageljne,
simbol nekega časa,
boja proti izkoriščanju,
včasih simbol boja.

In ta preprost človek,
v družbi s sebi enakimi,
zre v žerjavico,
čaka morda da zagori plamen,
ob pesmi in pogači,
tisti od doma prinešeni,
ob vinu iz brajd nazdravi,
se veseli svojega praznika,
praznika žuljevih rok, pričakovanj.


Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje.
Prosimo, prijavite se ali registrirajte.



 Komentarji uporabnikov (0) KOmentar RSS

Povejte svoje mnenje prvi!





Digg!Reddit!Del.icio.us!Technorati!
 
< Prejšnja   Naslednja >




Wanna know something Joomla?
Hit the Joogpot! http://joogpot.eu

The LanternFish, alternative JoomFish support and bugfixed distribution
http://joogpot.eu/lanternfish


Zadnji komentarji

Uporabniški menu





Pozabljeno geslo

Naključne poezije

Vse pesmi trenutnega avtorja

O portalu >> Oglaševanje >> Povezave >> Pišite nam >> Kazalo