Napisal/a matejkrevs, v ponedeljek, 27. apr. 09

Ocena urednika:    Ocena uporabnikov:      (0 glas)

Belina, ki čaka, da zapolni jo dlan, kot ladja iz mraka je peljala drugam: roka in pod njo sled, ki črnilo veže  v trd pljunek besed. In v neskončnost seže nem krik razglašen, do gluhosti vzklika, v očeh pogašen. Ah srčni nemir z bele površine, to čustvo od nikjer rodile so tišine.

Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.

Komentarji uporabnikov (0)