sesuvam, podiram ustroje luči,
tema je le moja krinka,
nočna toaleta tako pravšnja se zdi,
ko v črnem so...

Zgodaj je še, spiva.
Naslonjena si na mojo ramo.
Opazujem te, kodri ti padajo čez lica.
Poslušam tvoje diha...

Odpustil sem čustvo duhovnih strani
ostalo meso je in moje kosti,
naenkrat svoboden kot kamen sam svoj
v svoji trdoti pripra...

Se spominjaš pojoče travice,
ki resnico nama je pela?
Se spominjaš oblakov ,
v katerih sva lebdela?
Se spominjaš nedolžnih laži...

Punčka rada velika bi postala,
je mamine salonarje obula,
po hiši v njih hodila,
muci Izi na repek je stopila.....

Svetlikajoča se tema
mračna svetloba
Občutja so nema,
v odsevu tesnoba...
Ujeta v besedo,
na platno in gib, Beri dalje...

Kjer si vse in sem nič
-Lomljiva dvome,
dvomljiva v leD-

Ta opoj ni lahek,
čeprav lepo ti je,
vse okrog tebe se vrti,
ta opoj ni lahek,
vse lepo se ti zdi,
vse enkratn...

Veš, Tanja,
sonček sije,
in popki na vrbah so se odprli,
in ptički pojejo,
in vedno bolj toplo je.

Tvoje skladne poteze tečejo trdo.
Izklesane z dlanjo umetnika,
odtisnjene mehko...
z enim izmed prstov genija.