Napisal/a Tonny, v sreda, 06. maj 09

Ocena urednika:    Ocena uporabnikov:      (0 glas)

Ujetniki umirajo
pod udarci čuvarjev časa.
Kot dih,
v obleki,
ki stiska,
kažejo svoja drobovja.
Zvezde so zaskrbljene,
ko rablju omahne glava vstran.
Iz obroča zdrsne
ključ do svobode.
Zdrsneš v tanko razpoko.

Dom mojega boga se ruši,
vino vseh steklenic vre,
teža divjakov ga golta.
Izumi nam dokazujejo
nemoč
nad samim sabo.
Ne razumeš,
veš da hladim,
hiše gradim
na tvojih napakah.
V snegu se topiš,
uhajaš si,
a mi ne zbežiš.
Popolna so brezna,
ki kričijo vate.
Le svetloba te premaga,
priznaj!

Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.

Komentarji uporabnikov (0)