Si predstavljaš, da bi poletel v višave razbremenjen vsega, osvobojen uteži, ki ti kot dvotonska masa na duši leži?
Si predstavljaš, da bi uresničil vse laži in se kot ptičje pero dvignil nad nebo, kjer tudi, ko je oblačno, vidiš še tako globoko in megleno dno? Si predstavljaš, da bi utišal vse ljudi, ki patetično ponujajo svojo ledeno roko in zraven priliznjeno s kremlji trgajo srce in hlastno grebejo krvavečo dušo?
Si predstavljaš, da bi končno zaživel resnico, tisto, ki je ne poznaš, a veš, da je boljša od laži, ki skozi aorto ti počasi in po malem z nasmeškom srka kri? Komentiraj pesem na forumu. (3 komentarjev)
|