Si predstavljaš,
da bi poletel v višave
razbremenjen vsega,
osvobojen uteži,
ki ti kot dvotonska masa
na duši leži?

Si predstavljaš,
da bi uresničil vse laži
in se kot ptičje pero
dvignil nad nebo,
kjer tudi, ko je oblačno,
vidiš še tako globoko in megleno dno?

Si predstavljaš,
da bi utišal vse ljudi,
ki patetično ponujajo svojo ledeno roko
in zraven priliznjeno s kremlji trgajo srce
in hlastno grebejo krvavečo dušo?

Si predstavljaš,
da bi končno zaživel resnico,
tisto, ki je ne poznaš,
a veš, da je boljša od laži,
ki skozi aorto ti počasi
in po malem z nasmeškom srka kri?

Komentiraj pesem na forumu.
(3 komentarjev)

---