Spoštovani

Spletna stran uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, zbiranja statistik, deljenja vsebin na socialnih omrežjih in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Z obiskom in uporabo spletne strani soglašate s piškotki.

Več o piškotkih

 
Naslovnica (izbor) arrow Posamezne pesmi arrow Po avtorjih arrow Bankrot

Bankrot Natisni Priporoči prijatelju
Napisal/a enasm, v sobota, 29. jan. 05
Ocena urednika:   
Ocena uporabnikov:      (0 glas)
 

Moja misel sredi ruševin,
ki nekoč bile so jaz.

Pogled na moja polja,
komaj vznikla pšenica, pira,
toča pripravila je za oranje.

Moj vrt, rožice, zelenica,
prerašča plevel,
zmrzal, suša predtem.

Ribnik v kotu vrta,
poln vode,
ki na gnojnico spominja.

Magnolija,
ki pripravljala se je,
da zacveti. Napeti popki,
od zmrzali počrneli so.
To pomlad vzvetela, dehtela ne bo!

Moj bankrot!

Drobne snežinke,
mrzla bela odeja,
skrila je razdejanje to.

Po licih solze polzijo,
kot kapljice morja,
tako slane so!
Morja žalosti, blečine...

In ti se kot otrok zdiš,
ki s školjko prazniš morje to.
Ne poznaš globine,
ne črnine in neskončnosti
morskega dna.

Brezračen prostor,
prostor brez zraka,
vakuum,
ki vase posrka,
vse kar se nahaja na poti tej.
Črna luknja vesolja!

Praznina,
ki tako prekleto boli!
Pa vendar,
UPANJE,
da ko sonce spomladansko sneg stopi,
znova se v meni življenje razcveti.


Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje.
Prosimo, prijavite se ali registrirajte.



 Komentarji uporabnikov (0) KOmentar RSS

Povejte svoje mnenje prvi!





Digg!Reddit!Del.icio.us!Technorati!
 
< Prejšnja   Naslednja >




Wanna know something Joomla?
Hit the Joogpot! http://joogpot.eu

The LanternFish, alternative JoomFish support and bugfixed distribution
http://joogpot.eu/lanternfish


Zadnji komentarji

Uporabniški menu





Pozabljeno geslo

Naključne poezije

Vse pesmi trenutnega avtorja

O portalu >> Oglaševanje >> Povezave >> Pišite nam >> Kazalo