| Napisal/a DoDo, v nedelja, 24. maj 09 |
| Ocena urednika: |
 |
| Ocena uporabnikov: |
 (0 glas) |
|
Upam da me ne sovražiš, upam da lahko mi oprostiš ker sem ti kaj naredila, ker sem ti srce zlomila. Sedaj sem jaz na vrsti, da narišem se v krsti, da meni srce trpi, krvavi, da trpim zaradi tebe in da me boli.
A vedi, želim si te nazaj! Želim si s tabo v večni raj. Želim si tvoj goreč poljub, želim si večne zvestobe obljub. Mogoče sem za to prepozna, bolečina zato je v meni grozna, ker vem, da nočeš mene več, in vsaka ta beseda je odveč. Vse kar piše je resnica, ki beži mi kakor ptica, ki nad vse si je želim, a nikoli več je ne dobim. A za trpljenje sem si kriva sama, ker me zavedla je omama, ker želela z drugemu sem bit in najinim sanjam uit. In kaj se zdaj mi je zgodilo, tvoje srce se v drugo je zaljubilo, in sprijaznit se mogla bom, da zdaj jaz bom padla k tlom. Uživaj sedaj v moji sramoti, hočem da veš o moji samoti, hočem slišati tvoj smeh, da popravim jaz svoj greh. Nikoli odpustila si ne bom, da odrekla sem najin dom, da najino srečo sem zgubila, da najino srečo sem zatajila. Resnica ni prijetna in boli, vredna najbrž nisem te časti, da pozabil na preteklost bi in spet ljubil bi me ti.
Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje.
Prosimo, prijavite se ali registrirajte.
|
|
Komentarji uporabnikov (0) 
|
|
