Od ajda
|
Prisluhnem drobceni sinički, otožen nje je glas. Peruti grejejo telesce nežno, v drobne ji nožice se zajeda hlad. Postaja glasno petje njeno. Le kaj povedati želi? Še bolj pozorno moje je uho, a žal ne morem razumeti govorice njene.
Utihnil glas je drobcene siničke. V pokrajino se je zarezal mraz. Iščejo oči jo moje. Kje ždi ta drobna kepica? Kje našla je zavetje varno? Le kje stopica ptička mila? Zaman v snegu iščem sled nožic. Zaslišim jo, potiho začeblja. Želi, da petje nje, ne bo otožen spev. Pove mi v govorici ptic: Mraz pritiska ,neizprosna je njegova moč Ne znam se sama mu upreti Lačna sem, lačna sem …! Kaj še čakaš, natrosi zrnja mi! Komentiraj pesem na forumu. (14 komentarjev)
|