Napisal/a ajda, v sreda, 27. maj 09

Ocena urednika:    Ocena uporabnikov:      (3 glasov)

Kako si izmuzljiva
Prefinjena pretkanka
Lačna krvi in mnogoterim
Prekleta uganka
Zakaj posedaš le za hip
Na konici jezika in
V loku bruhaš žveplo
In ognjene zublje
Četudi so ustnice
Vabljivo našobljene
In mične v srčastem poljubu

Pojedla bi te za večerjo
Strla ti kosti
Obrala do obisti
In te izpljunila scefrano
In slečeno pahnila
Na razbeljen asfalt
Da se ti scvrejo še zadnji
Atomi diha.

Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.

Komentarji uporabnikov (14)

Objavil/a Sinatra, v 02-06-2009 16:25, 1. Na poti do Ljubljanskega gradu Čudovita uporaba besed; zelo slikovito in ... bajeslovno-na nek način. Nekoliko pogrešam določljivost-pesem je preveč abstrakna in nekako kar štrli v zraku kot kakšna grozovita prikazen.    Ker Sinatra ljubi GROZNO mu je pesem po tej plati všeč, vseeno pa se mu zdi "prikazen" komična, ker nekako "šepa" oz. če bi bila to skulptura, kakšno si predstavljam bi se tudi GROZNO majala ob prvem vetr-ičku.     Nekako se me zdi kot experiment, ki pa ni uspel po načrtih ampak se je izrodil v nek genetski zmazek, ki ga nihče ne prebaljla ker je tako nagnusen... Ampak pesem ni nagnusna, je nova evolucijska sfera nežega bitja-avtorice, ki stopa na temačno stran. Malo več črne magije in malo več "experiance" pa bo pot prava.    Do takrat pa je "vse tole" nekako izgubljeno v hladni, temni noči v gozdu-na hribu do Ljubljanjskega gradu. Pridi, pridi na Ljubljanski grad, kjer se vampirji ponoči "zabavamo"...     Pridi, če si upaš...      S   Objavil/a ajda, v 03-06-2009 06:47, 2. Nepremišljena Sinatra, hvala za razčlembo, čeprav je malce kruta. Ne vem kako to, da si razpel jadra v smer, ki jo ta pesem ni nakazala, je preprosto kot pasulj, včasih se je bolje ugrizniti v jezik kot izgovoriti nekaj, kar si morda nisi želel, a te vseeno zasrbi jezik. Ma kaki vampirji itd.. Res je, da si vsak pesem razlaga po svoje in včasih prezre tisto enostavno in bistveno in išče v njej tisto, kar je le slutiti, pa to ni to, ker manjkajo glavne začimbe in potem rata komentar.     lp, ajda   Objavil/a Sinatra, v 03-06-2009 11:47, 3. AH AH Ah Če manjkajo glavne začimbe potem manjka bistvo in če manjka bistvo je peses NEPOVEZANA in res štrli kot sem dejal. Nič ni narobe s tem je le resnica.    Se bojiš ugriza??? Jaz mislim, da se.   Objavil/a ajda, v 03-06-2009 13:52, 4. Nepremišljena Napisala sem ti, da se v pesmi ne skriva nič takega, kar si napisal ti, da je preprosto povedano, da se treba kdaj ugriznit v jezik. Je tu potrebna filozofija?    lp, ajda   Objavil/a Providence, v 04-06-2009 00:27, 5. nepremišljena beseda Sinatrin komentar mi daje občutek, da je pesem prebral, pri tem pa spregledal - naslov. Kajti tako gledano je res abstraktna, je res težko najti rdečo nit. Ampak skupaj z naslovom je vse jasno in metafore lepo sedajo na ogrodje, torej na "nepremišljeno besedo".  Nadaljnja pohvala gre avtorici, ker je v tej pesmi izstopila iz ustaljenih tirov in napisala nekaj, ob čemer bralec ne ostane ravnodušen, vnesla v verze klenost in hkrati ne postala banalna.   Lp,  P.   Objavil/a ajda, v 04-06-2009 17:46, 6. Nepremišljena Včasih namenoma prezremo naslov, ker nam pač naslov ne pomeni nič, pri meni vsaj je pa vedno naslov del pesmi, kot seveda iz naslova drugih pesnikov razberem in že naslov mi veliko pove o avtorju in pesmi, nekako se vse poklapa. Seveda je pa pri tistih problem, ko napišejo brez naslova. Takrat si ustvarim mnenje, da nekdo tako želi, da je izpoved tako osebna, intimna, da ne rabi kričati že v naslovu. No, o tem so že tekle debate, ne bom zdaj mlela mleto in prežvečeno. Kakorkoli že, hvala Providence komentar. Je pa seveda tudi res, da je dobro, da pesem prebudi tudi razmišljanje, seveda pa je takrat manj uspešno, če išče tisto, kar v pesmi ni. To je približno tako kot prof v šoli, ki išče samo neznanje dijaka ali študenta, ne vidi pa tistega kar zna, no, malček vzporednice. Bodi dovolj je rekla ajda))))).    lp, ajda   Objavil/a totalni_pesnik, v 06-06-2009 22:20, 7. Preveč pretiravanja Ajda, stil mora biti cilj in pri njegovi uresničitvi ne smete kazati kakšnih znakov napora. Pri pesmi je vprašljivo prav to. Zatekli ste se k pretiravanju - hiperboli: prefinjena, lačna krvi, prekleta uganka, bruhaš žveplo in ognjene zublje, vabljivo našobljene, mične, srčast poljubi, strla kosti, obrala do obisti, izpljunila, scefrano, slečeno pahnila, razbeljen asfalt, scvreti, še zadnji atomi diha - vse to je pretirano, čezmerno in po malem nepotrebno. A če tega ne bi storili, bi tema zgledala takšna, kakršna je - preprosta govorniška domislica "nepremišljena beseda je kakor". Takšne "definicije" ne zadostujejo za pesem. Zato toliko pleteničite. Poezija ni zapleteno, nališpano govorjenje, temveč mora dati nekaj vašega doživetja, ki ga v tem besedilu ni. Raje pišite o konkretni nepremišljeni besedi, ne pa da govorite o njej nasploh. To je sicer teže, a se splača. Imate možnost napisati pesem in ne samo govorniško figuro. Navsezadnje je nepremišljena beseda resnicoljubnost in vaša zaveznica.   Objavil/a tomm, v 07-06-2009 07:30, 8. Nepremišljena beseda Ne zanima me toliko komentar ostalih, čeprav je od nekaterih oster in po moje neskladen z naslovom.Namreč govori se o nepremišljeni besedi, ki je izletela iz ust in pokvarila ves dograjeni odnos med recimo dvema. V drugi kitici je močen napad na sebe, kako je mogla izreči to in s tem je sebe poniževala do skrajnosti in to tiste skrajnosti, ki si jih je v mislih tudi zaslužila.Vsakemu rado izleti beseda, ki preseneti in je obenem opozorilo samemu sebi, da se mora malo kontrolirati, ker jezik je res kot kačji in z njim v svojem življenju vsak lahko veliko pridobi in še več izgubi.Za mene je to pesem, ki nas opozarja na nas same in na naše nepremišljeno sikanje, ki je tudi v komentarju nekih izraženo napadalno.   Objavil/a totalni_pesnik, v 07-06-2009 10:15, 9. Še o nepremišljeni besedi O nepremišljeni besedi lahko imamo takšno ali drugačno mnenje. Z vidika vsakdanjega življenja se je ogibamo, ker prinaša neprijetnosti. Odkriva naše nezavedne reakcije. Želimo imeti strogo kontroliran "jaz", ki izhaja iz naše idealne predstave o sebi. Med "jaz" in osebo pa je velika razlika. "Jaz" pravzaprav ni temelj osebe, ampak njena izkrivljena odslikava. In ko hoče oseba spraviti v sklad različne impulze, ki vdirajo v ta "jaz", se pojavijo nevroze. Ena od takšnih nevrotičnih reakcij je tudi "nepremišljena beseda". Ne moremo si kaj, da je ne bi izrekli, je torej močnejša od nadzora v okviru "jaza". Vedno je torej sporočevalka nečesa, kar je za ščitom "jaza". V tem je resnicoljubna. Da se pa zaradi nje spremo, je pa druga stvar.     Toda v pesmi ne pišemo svojega mnenja. Namen zapisovanja mnenja je prepričati druge, torej gre za govorništvo. Ta obilno uporablja primerjave in vsa Ajdina pesem je bolj ali manj primerjava "nepremišljena beseda je kot ..." Z drugimi besedami bi rekel, da se je treba zagledati v svojo polnejšo podobo, kakor je tista, ki jo izraža "jaz". Iz "jaza" izhajajo klišeji. In tem niti ne vidimo izvora. Eden od takšnih je, denimo, "obrati do obisti", ki izhaja iz vsakdanjega jezika - "obrati do obisti" ne pomeni "obrati meso do ledvic", ampak je to že zelo okorela fraza, ki pomeni "obirati (klevetati) nekoga do konca", kar pa v sebi nosi negativen sopomen gnojnega, bule.     Ena od možnosti je ta, da sprejmemo vse tisto, kar prihaja iz nezavednega, kot višjo stopnjo sebe. Ne postavimo se na stran močnejšega, nadzora, "jaza", ampak šibkega. A spet ne tako, da o tem pišemo nasploh, temveč pišemo o konkretnem. Ne trdimo, ampak prikažemo. To je poezija.   Objavil/a ajda, v 07-06-2009 12:22, 10. Nepremišljena res je tomm, dostikrat v življenju pride do situacije, ko bi se morali ugrizniti v jezik in ne izreči tisto, kar mislimo. Je pa seveda tudi druga plat tega zadržati v sebi in nikoli ne pustiti ventilom razpihavanja in vse se obrne navznoter in začne najedati, razjedati ...je pa res, da pustiti ventilom prosto pot, a morda zaviti v staniol papir in okrancljati s pentljo, če je seveda iskreno, tudi to zaleže.    lp, ajda   Objavil/a ajda, v 07-06-2009 12:24, 11. nepremišljena očitno me maš rad, pa tega še ne veš, da si se tako poglobil v pesem, da sta se rodila kar dva komentarja. In kaj bom rekla, ja hvala za poglobljeno razlago, v ostalo se pa ne bom spuščala, da mi ne boš rekel, da sem strupena punca.     lp, ajda   Objavil/a ajda, v 07-06-2009 12:24, 12. nepremišljena predhodni komentar je namenjen gospodu totalnemu   Objavil/a totalni_pesnik, v 14-06-2009 14:00, 13. Brez neumestnih pripomb Ajda, če se kdo hoče pogovarjati o vaših pesmih, to še ne pomeni, da vas mora imeti rad. Tako sovražno ste reagirali na moje komentarje, kar je tudi sicer navada na tem sajtu. Gre za pesmi, tudi za vaše pesmi. Želim samo, da ne bi bilo toliko začetniških napak in da bi se bralci ukvarjali tudi s kritiko in ne samo s površnimi pripombami. Ni pa vam treba dodajati žaljivih komentarjev.   Objavil/a Sinatra, v 17-06-2009 10:01, 14. " Totalni pesnik " Dej oceno za boga ljubega!!!! Pa brez izgovorov!     s