Napisal/a Manični poet, v sobota, 30. maj 09

Ocena urednika:    Ocena uporabnikov:      (2 glasov)

Sedim na balkonu
ugašam na pol pokajeno cigareto
in poslušam dežne kaplje
šššššššššššššššššššššš
šumi, ko udarjajo ob listje.

Pogledam malo bližje
pogledam list na drevesu
kaplje polzijo po njem
kot solze po licu
kot bi listje jokalo.

Zazrem se v daljavo
kako se narava tušira
da se umije
da izpere iz sebe vso  nesnago
da se napije
da ponovno zaživi.

Zvijem si novo cigareto,
Jo počasi prižgem.
Zamižim in poslušam.
Poslušam dežne kaplje.
šššššššššššššššššššš

Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.

Komentarji uporabnikov (2)

Objavil/a ajda, v 07-06-2009 16:53, 1. dež ja, dež zna čarati in pričarati    lp, ajda   Objavil/a Providence, v 10-06-2009 09:13, 2. šššššššššššš Prva in zadnja kitica imata v sebi tisto nekaj, kar pritegne pogled in srce, zaradi česar pesem izstopa. Druga in tretja pa malo 'uplahneta' - zaradi preveč obrabljene prispodobe dežja kot solz (na licih) in zaradi prav tako pogoste metafore dežja kot, če se malo pošalim, 'čistilnega sredstva' za naravo (in srce). Vmesni del bi lahko bil drugačen in bi bila takoj vsaj zvezdica več.  Lp,  P.