| Napisal/a Kvazimodo, v ponedeljek, 22. jun. 09 |
| Ocena urednika: |
 |
| Ocena uporabnikov: |
 (1 glas) |
|
Ker se ljubezen nikdar ne postara
in mlado ostane do smrti srce,
ker roka dotike za vekomaj čara
v nežnost večera in sončnega dne.
Ni v meni, če hočeš, ko raniš oblake.
in se usiplje čez lica slan dež
posrkala žalost vse trudne korake,
da bi ne zmogel odhajati čez.
Tam bova stala gola in sama.
V samoti negibno, tišini v poljub,
in bolj ko gorijo mostovi za nama
več me je v tebi kot misli obup.
Ni v meni, če hočem, ko božajo sanje,
in se razliva čez lica nasmeh
narisala sreča podobe in znake,
ki se iskrijo ljubimcem v očeh.
Tam bova stala v reki spomina,
kjer šumijo besede v vetru strasti.
In ko izgineš z obrisi v neznano
je dobro če peče in znova skeli.
Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje.
Prosimo, prijavite se ali registrirajte.
|
|
Komentarji uporabnikov (1) 
|
|
