Pesniški portal - poezija online | Objavljanje pesmi

Spoštovani

Spletna stran uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, zbiranja statistik, deljenja vsebin na socialnih omrežjih in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Z obiskom in uporabo spletne strani soglašate s piškotki.

Več o piškotkih

Naslovnica (izbor)

Posamezne pesmi

SMS poezija

Potihoma

Napisal/a ajda, v ponedeljek, 22. jun. 09

Ocena urednika:
Ocena uporabnikov:	(2 glasov)

Pritajeno se
prikradem
v dih jutra.
Prisluškujem.
Obujem se v neslišno.
Podrsavam
po vijugastih
stopinjah tišine.
Zaleze se mi
v podkožje.
Ugnezdim se
v postlanih sanjah.

Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje.
Prosimo, prijavite se ali registrirajte.

Komentarji uporabnikov (13)

Objavil/a tomm, v 08-07-2009 17:13,

1. Potihoma

Rajši bi prečital, da si se ugnezdila v njegovih sanjah.Drugače kot vedno, si poosebljena oseba s svojim dojemanjem pomena poezije.

Objavil/a ajda, v 08-07-2009 19:08,

2. Potihoma

saj saj, ugnezdeni smo v sanjah, tudi od tistih, ki jih ljubimo, za katere vemo, da imajo tudi oni prostor za nas v njihovih sanjah, a tisto, kar neradi povemo, si priznamo, so le sanje in nenazadnje je to tudi čudovito.

Hvala za komentar, tomm

lp, ajda

Objavil/a totalni_pesnik, v 29-07-2009 21:49,

3. Plusi in minusi

"Pritajeno se prikrasti" je malo preveč gostobesedno. Kako pa se človek prikrade? Minus. Samo dve rodilniški metafori v pesmi. Plus. Stojite na mestu.

Objavil/a ajda, v 30-07-2009 06:57,

4. Glasno

Pozdravljen!

Ne vem sicer zakaj bi ti besede prikrasti se pritajeno zvenele preveč gostobesedno oz. nelogično. A ni v pesmih priporočljiva pesniška svodoba oz. nekaj poudariti, kar želiš in s tem tudi postrežeš. Le zakaj to šteti za minus. In pogrešati metafore v tako strnjenem tekstu je nesmiselno, ker bi tisto krancljanje kot jaz rečem primerjavam, ne doseglo to, kar sem želela v hipni misli in spet smo pri minusih. Iščem pa pluse, ki so navedeni v naslovu komentarja, očitno so bili po pomoti navedeni ali pa je to metafora minusov, ko si nekdo želi, da bi bila okrancljano povedana. Kakorkoli že, hvala za pogled in komentar.

lp, ajda

Objavil/a totalni_pesnik, v 30-07-2009 10:23,

5. Kranclanje in drugo

Ajda, ko se prikradete, se prikradete pritajeno. Zakaj dve besedi, ko zadostuje ena? Če se prikradete glasno, je drugo, to je že figura.

Našel sem neko vašo pesem (Dotik misli), kjer ste v vsaki vrstici imeli po eno rodilniško metaforo. Plus sem vam dodelil zato, ker ste v gornji pesmi uporabili "samo" dve rodilniški metafori: dih jutra, stopinjah tišine. To je tudi "kranclanje", kot temu pravite vi. Rodilniško metaforo uporabljajte zelo poredko, in če jo že znate uporabiti, jo dajte na ključna mesta v pesmi. Sicer pa je to neprijetna, nelepa razvada, če jo uporabljate nekontrolirano. V pesem vnaša pomenske vozle, ki jih težko razrešimo. So načini, kako razvezati rodilniško metaforo. Uporabite jih.

Objavil/a ajda, v 30-07-2009 10:40,

6. Potihoma

Ne vem, če bi se ravno strinjala s tem, da je dovolj ena beseda kot je navedeno v postu, mislim, da je v poeziji dovoljena pesniška svoboda tudi do mere, ki se zdi morda nelogična, skregana s pravili mame slovnice, a vendar, razpon kril ji je dovoljen in to je tisto, kar se ne da razložiti nekomu, ki je morda strokovnjak - slavist in zato gleda seveda z očmi "točno po pravilih", kar je dostikrat skregano s sporočilom, ki ga je avtor želel vdihniti v pesem in zato so tudi takšni nesmisli še kako pomembni za pesem, avtorja kot takšnega in kot dostikrat rečem, če se vrnem nase, bi imela občutek, da mi je nekdo ukradel del mene, odtrgal košček na silo. Težko je seveda polemizirati z nekom, ki je le kritik z ostrim očesom sicer, a le to, če se seveda razumeva.

lp, ajda

Objavil/a totalni_pesnik, v 30-07-2009 11:18,

7. Oksimoron

Ja, Ajda, obstaja oksimoron, ki kombinira dve logično nezdružljivi besedi - recimo: gromko prikradla. "Pritajeno se prikrasti" pa ni to, ampak je v "pritajeno" ponovljeno tisto, kar izhaja že iz pomena "prikrasti". To je stilska napaka. Pri neizkušenih pesnikih igrajo zelo veliko vlogo besede, ki modificirajo samostalnike in glagole, v tem primeru je to "pritajeno". To razumejo kot svobodo in boljšo predstavnost. Napaka in slabo. Pri tem nič ne pomaga vaša globoka pesniška duša, na katero se zgovorite vedno, ko nimate argumenta.

Objavil/a ajda, v 30-07-2009 11:54,

8. Jara kača

Prepričati prepričanega je nesmiselno oz. brezplodno. Vsak ima svoj prav in prav je tako. In nenazadnje sem človek z dušo, globoko dušo in kdor me je imel oz. me ima priliko spoznati tudi kot človeka, občuti. Sicer pa, smiselno je postalo nesmiselno in vsaj zame, komentarji pod to pesmijo zaključeni. Brez užaljenosti ali jeze, da se razumeva!

lp, ajda

Objavil/a ajda, v 30-07-2009 11:56,

9. Aja:)

Ker je bila ta pesem objavljena v Zborniku pesmi 2009, četudi bi se strinjala z napisanim, je popravljati nelogično.

lp, ajda

Objavil/a lied ohne worte, v 30-07-2009 12:28,

10. Potihoma

Kakorkoli že, nisi pa morda pomislila, da nimaš opravka z najstniki in da se pojdi igrat še naprej v peskovnik kamor spadaš, tam boš našla družbo, primerno tvojim pesmim.

Vseeno ti želim lep dan in svojo energijo raje uporabi za kaj bolj produktivnega kot pisati nesmisle.

Objavil/a totalni_pesnik, v 30-07-2009 14:24,

11. Ah, globina duše kot zadnji argument.

Ah, globina duše kot zadnji argument. Po vsem, kar sem slišal od vas, o tej globini ne dvomim. Pa tudi o vašem znanju ne.

Objavil/a ajda, v 31-07-2009 06:39,

12. Glasno

Mislim, da slišati o nekom je še premalo, tisto tapravo je, seči nekomu v dlan, posedeti z njim ob klepetu in takrat si lahko ustvariš vsaj malo mnenja o nekom. Tisto rekla kazala je za lase privlečeno in žalostno, da si nekdo, ki naj bi bil med intelektualci, to dopušča oz. privošči.

lp,ajda

Objavil/a totalni_pesnik, v 31-07-2009 09:43,

13. Ajda, nisem slišal o vas, ampak od vas.

Res nikjer nisem poizvedoval za vami, ker bi bilo to smešno, ampak sem upošteval tisto, kar ste rekli vi. A to je zdaj brez zveze, ker ste mi dali novo izhodišče. Mislim, da bi se avtorjem zmešalo, če bi se morali sestajati in se glihati za svoje pesmi z bralci. Vem, niste mislili tako, lahko pa karikiram. V literaturi pa velja, da je tekst tisto, o čemer govorimo. Ko ga napišete, ste vi v enaki razdalji do njega kot kateri koli bralec. Ni več vaš. Avtorstvo je samo formalni vidik, ničesar pa ne morete pojasniti o njem iz sebe. Govori to, kar govori: iz izbora besed, iz verzifikacije, iz figur in tropov, iz konteksta in iz vsega tistega, kar pesem dela enkratno besedilo. Skoraj nično je tisto, kar ste hoteli reči, ampak je v ospredju tisto, kar ste rekli, napisali. In če je besedilo neskladno, potem ne pomeni, da ste neskladni vi. Tudi je potrebno dopustiti, da bralec najde v besedilu nekaj drugega, kakor to, kar je hotel avtor povedati. In običajno je tako. Zato so bralci, posebej zahtevni bralci (jaz to nisem preveč), tako dragoceni.