| Napisal/a Eowin, v ponedeljek, 31. jan. 05 |
| Ocena urednika: |
 |
| Ocena uporabnikov: |
 (0 glas) |
|
Vihar je prišel v moje življenje,
a odnese iz njega vse to trpljenje.
Mislila sem, da bo sonce posijalo
a se naenkrat vsega je zbalo.
Vihar premešal je moje življenje,
tu je še vedno ostalo trpljenje.
Postavil na glavo ves moj je svet,
namesto, da naredil iz njega bi cvet.
Verjela sem čustvom globoko v sebi,
po dežju da sonce posije,
a pred viharjem vse to se skrije
ostala le senca podobna je tebi.
Zdaj ne verjamem,
ne zaupam nič več
vse to bilo je preveč,
le sonce lahko še objamem.
A kaj ko sonce se vedno mi skrije
tu pa pusti mi samo iluzije,
da sanjam o vetru v svojem življenju
in ne razmišljam več o trpljenju.
Proti viharju stopila bom sama
pa tudi če nastala boleča bo drama.
Pustila bom čustvom, da se uprejo
preden znotraj mene umrejo!
Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje.
Prosimo, prijavite se ali registrirajte.
|
|
Komentarji uporabnikov (0) 
|
|
