Napisal/a Pajek, v torek, 23. jun. 09

Ocena urednika:    Ocena uporabnikov:      (2 glasov)

Prazna je gorska livada,
rože sedaj ne cvetijo.
Mrak nad soncem prevlada,
meglice v dolino bežijo.

Kača po travi se vije,
usoden človeku je strup.
Bodalo nedolžnega ubije,
kri obarva mu trup.

Strup so moje besede
in ostro rezilo moj glas.
Želja rešiti se bede
popači moj pravi obraz.

Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.

Komentarji uporabnikov (3)

Objavil/a Matej, v 03-07-2009 18:52, 1. Večerni polmrak Ne morem mimo zame, tako dobre pesmi. Všeč mi je molovski podton tvoje poezije. S preprostostjo se poigraš z rimami - če bi temu dodal še ritem, bi bilo popolno. Všeč mi je tudi primerjava, sicer že arhaična, pa vendar... Čestitke     LP Matej!   Objavil/a vvooodnarka, v 06-08-2009 21:18, 2. Večerni polmrak Dober večer !    Meglice prinašajo slutnjo, ki je vse bolj preteča in ima smrten ugriz - predstavlja konec do sedaj ustvarjenega. To pa spreminja tudi ljudi - njhov pravi obraz zakrije pehanje za preživetje, ubežati lovkam meglice.    Sporočilno si me zelo navdušil in zato 5ka.    Lp, vvooodnarka!   Objavil/a totalni_pesnik, v 06-08-2009 23:22, 3. Tretja kitica Kaj imajo gorska livada, rože, mrak, meglice s poanto pesmi, ki je v tem, da je oseba iz pesmi ranila drugega, da bi skrila svojo šibkost? Nič. Še druga kitica, čeprav jo s tretjo povezuje strup, je nepotrebna. Tudi jih ne bi pogrešali, ker so verzi zelo okorni. Rime so precej prazne: "prevlada" je tam samo zaradi tega, ker se mora rimati z "livado". Avtor naj izhaja iz tretje kitice.