Napisal/a duovox, v torek, 23. jun. 09 |
Ocena urednika: |
|
Ocena uporabnikov: |
(0 glas) |
|
Sanjamo čez dan, sanjamo ponoči,
ob trenutkih nemoči., prizadetosti,
žalosti, izgubi v ljubezni, v stiskah,
sanjamo, čeprav vedno niso željene...
Naslonjen ob vrbo ob Savi sanjam,
o prijetnih trenutkih iz otroštva,
o šaljivih potegavščinam, nagajivosti,
sanjam o prvi nezgodi iz otroštva.
Sanjam o materi, očetu, sestri,
oskrbni ljubeči roki, prijazni besedi,
o materi, ki se je vedno razdajala,
očetu, ki je odhajal na delo ponoči.
S skrbi polnim pogledom nas je pobožal,
odšel v noč, se utrujen vračal med nas,
materi, ki nas je bodrila z besedo,
skrbna, vsas skromna, ljubeznijo.
Na trenutke me spreletijo slike,
cvetoče češnje v maju, prve ljubezni,
nepozabnega v življenju, rojstva otrok,
ko se prebudim iz sanj, razmišljanja..
Zdaj namesto sanj obujam spomine,
prijetnih, veselih, ki dajo moči za jutri,
takšnih, ki pospešijo utrip srca, sončnemu zahodu poletnih dni
Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.
|
|
Komentarji uporabnikov (0)
|
|