Napisal/a Yggradsil, v torek, 23. jun. 09

Ocena urednika:    Ocena uporabnikov:      (4 glasov)

Nasvidenje noči v konjaku,
ko sem se sprehodil čez volnene travnike
in po preplašenih prstih se je jutro priplazilo
na teraso, med topole in v kamenje vodnjaka.

Oblaki so kričali
kot raztrgane ovce
in deževalo je,
da se je pokrajina
zlivala v blatne odtoke.

Sedaj
čutim ceste iz golega peska,
kot žile, ki utripajo v pričakovanju.

Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.

Komentarji uporabnikov (5)

Objavil/a ajda, v 02-07-2009 10:07, 1. Vzhod *****    (danes je dan za branje in uživanje v dobri poeziji, besede pa ostajajo v mojih mislih in zasvetlikajo se le zvezdice)    lp, ajda   Objavil/a Sinatra, v 03-07-2009 22:26, 2. A lahk odrežem??? Carsko. Čeprau mi konec nekako ni po godu- Bi še še še nadačjeval to simonijo---volnene travnike---v kamenje vodnjaka. Osebno me 4. "kitica" ubije. Absolutno nepotrebno, sam jebi ja...   Objavil/a Sinatra, v 03-07-2009 22:28, 3. popravek ž    o    l    n    a          3. kitica me ubije, 3. D   Objavil/a Klavdija KIA Zbičajnik, v 03-07-2009 23:37, 4. Vzhod Ig-grad-sil ...     tole jutrovo se ti je izmaknilo, kot fatamorgana.    Bemo, kaj bomo z žilami? Verjetno se napajajo z     rezervo pričakovanja.     Dobro si ga polil. (ne konjak)     Klavdija KIA Zbičajnik   Objavil/a jpbenedikt, v 03-10-2009 00:26, 5. Vzhod Pa stari, ti pišeš fantastično dobre pesmi!