Napisal/a Lažnjivka, v četrtek, 06. avg. 09 |
Ocena urednika: |
|
Ocena uporabnikov: |
(0 glas) |
|
Bila je noč in bile so zvezde.
Bilo je življenje in bilo je upanje.
Imela sem vse. Imela sem sebe, tebe in svobodno nebo...
Ostale noči so, zvezde so ugasnile.
Še vedno je življenje a je brez upanja, prazno in žalostno.
Nimam več sebe, tebe in nebesnih širjav.
Ostali so mi le še spomini in ruševine nečesa kar je nekoč bilo...
Si, a nisi moj. Sem, a nisem svoja.
Čigava sem??? Nikogaršnja. Izgubljena, zlomljena, pohabljena
***
Nikogaršnja. Izgubljena, zlomljena,pohabljena
sedaj blodim med ruševinami lepih spominov.
Iščem srce, vsaj košček srca
da bom lahko ponovno čutila.
Hlad v mojih prsih me počasi duši.
Ni ljubezni, prijateljstva, solz, bolečine...
Ničesar ni, je le velika praznina.
***
Ničesar ni, je le velika praznina
in ni poti kamor bi lahko stopila.
Zašla sem na polja samote
in se prepustila glasbi osamljenosti.
Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.
|
|
Komentarji uporabnikov (0)
|
|